Prisluhni mi

Mlado jutro, opojni čas, ki te veter ziblje skoz liste odprte knjige mojega srca, prisluhni mi!. Prisluhni roki, ki te je popisala s soncem in ljubezen naj izmeri mandalo in žleze privlačnosti svetlobe, ki me zasnublja v navdihnjenih iskanjih z znanilkami v prekipevajočem razcvetu duše. Izpoj moje srce, ptica! V ptičje petje sem naselile roke. Ne vprašaj me zakaj sem tu med skrivnostnimi pravili, ki jih jutro zapisuje vame, tako zanosno skoz glasove sončnih žarkov, ki mi šepetajo naklonjenost ob sprehodih srca ob jutranjih urah. Kako padajo kaplje mojih stihov na rože v mojem vrtu in kako nabrekajo sadeži svojo rast in zorenje. Povsod se razrašča moč rasti in širijo se prostori, kjer biva moč besede; z njo umivanje nebeških ros, barvanje in mehčanje cvetov, zvenenje vrtov, kopanje idej v vrelcu čudenja.