#Poezija

Moji mladostni prijateljici Ljubi

Tatjana2 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Skoraj celo življenje sem mislila nanjo. Na dekle s košarico pšeničnih las. Bili sva mladostni prijateljici. V meni je pustila drobno sled, ki se je zarasla na zenici pogleda, se vtisnila v kožo, v vse telo. Za zmeraj mi je zapustila obrise in snov za razmišljanje, za stopnjevanje želja, z vsemi podrobnostmi podobe, ki so jih odsevale njene kretnje, njeni gibi za zamreženimi okni internata Majde Vrhovnik. Spomin nanjo je mera moje mladosti, skrivalnica pogovorov in šatulja zaupanja. Čolna plujeta nad dvema počasnima rekama in odkrivata zgodbo, nikoli dokončane upočasnjene poti s potopitvami iskanj v globokih tolmunih življenja. Plujem skozi trsje ob neobljudenih obrežjih z majhno sliko v rokah in jo iščem. Njo, mojo prijateljico Ljubo Rožanc s psičkom Runom v naročju. Sprašujem ljudi kdo jo pozna. Ljudje prihajajo in odhajajo brez besed. Biser, ki so ga spomini odložili, sameva in jaz sem ga božala s svojo otožno roko kot žarek svetlobe skozi razpoke na oknu. Čisti turkiz, ki meri v senco časa. Pričaran kot negibni dogodek. Fjord, v katerega zapluje misel, ki jo nosi veter po tirnicah čutov. Vesela sem, da sem našla njeno sled v labirintih, z vrezi dolge poti, na kateri so sledi, odtisnjene v dušo pod težo časa, ki se pomikajo v tisoč stvari. Takšne kot jih je mladost oblikovala in jih je sprejemalo odpadlo listje vase. Med oblaček, pomešan z dežjem in s soncem, bom umestila svoje iščoče dlani. V novo zajemanje preseljenega časa se potopim, v trenutek srečanja ob okopu luči jih položim, ko spet zadehti skrivnostna roža mogota, ki se je oddaljila v razkošje svojega cvetenja. Kakšna revščina so zemljevidi vrtov, kjer se rože iščejo po vonju svoje mladosti.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

3

nrozanec
gospa tatjana, tudi jaz sem prebrala vašo pesem posvečeno ljubi. ocenjujem vas da ste zelo čuteča gospa. priporočam vam, da še naprej zlivate svojo čutnost v stihe. srečno ljudmila rožanec iz begunj pri cerknici
Tatjana
Odgovor na komentar: nrozanec
Draga gospa Ljudmila Rožanec, zelo sem vesela in počaščena, da ste prebrali pesem, posvečeno vaši svakinji Ljubi. Na zelenem peclju in odtenku rože gojim tudi do vas prijazno naklonjenost, kajti brez vas do Ljube ne bi nikoli prišla. Ljuba je poniklnila, odpotovala na počitnice. Bogve, če bo skozi ozki prehod svojega mladostnega spomina našla pot do mene. Zares ste me presenetili. Hvala. Lep pozdrav v Begunje pri Cerknici Tatjana
Tatjana
Svojo mladostno prijateljico Ljubo sem le našla po neutrudnem iskanju. Računalnikar mi je vgradil telefonski imenik in sklenila sem, da bom poskusila pri vseh priimkih Rožanc v Cerknici in okolici. In res sem imela srečo. Že pri drugem klicu se je oglasila Ljubina svakinja Ljudmila iz Begunj pri Cerknici in mi rekla: »Da, Ljuba je pa naša«. Povedala mi je kje jo bom lahko našla. Pot jo je zanesla kot vzgojiteljico v Podgoro pri Zlatem Polju (Občina Lukovica). Ustvarila si je družino in sedaj se piše Penko. Vnukinja končuje študij na Pravni fakulteti. Ljuba stanuje v šoli v Podgori, kjer rada živi. V Ljubini bližini, v Radomljah imam tudi prijateljico Ivico Cankar, prej je imela dekliški priimek Radmelič. Vse smo bile v internatu Majde Vrhovnik v Ljubljani. Danes mi je Ljuba omenila še sošolko in svojo prijateljico Heleno Sagadin in tudi nje sem se pozneje spomnila in mi je prišla njena podoba pred oči, čeprav je preteklo že toliko let. Jelka pa je pred nekaj leti umrla in mi je bilo težko. Z Ivico se srečujeva, upam, da bo prav tako prijetno in lepo srečanje z Ljubo po tolikih letih. Tako živ spomin na mojo prijateljico mi je obujala Ljubina slika s psičkom Runom. Vselej ko sem odprla album, mi je stopila pred oči vsa najina zgodba. Spominjam se jo kot drago prijateljico. Vse se bomo morale dobiti in proslaviti naše srečanje, ki se ga zelo veselim. Prijazen pozdrav Tatjana
Prejšnji članek na to temo

Ljubiti