Pravljica iz 1001 noči

Habibi, dragi moj, zapri oči, pojdi z menoj, zaupaj mi! Začuti vroč pesek pod nogami, ki mehko med prsti polzi; zrak je suh, vroče je, a zaupaj mi! Za roko te vodim v neskončnost sveta, kjer vse se začne in vse se konča. Vabim te v šotor moj sredi peska, sredi neskončnih sipin, da vidiš, v kakšnem razkošju živim. Začuti mehkobo preprog pod nogami, omamno svežino svilenih odej, ulezi se vanje, med škrlat bogati, ki sem pripravljala ga zate v nočeh, ko čakala sem željno zvonki tvoj smeh. Odpri oči, zdaj si tu! Naj omami te vonj po sladkem mošusu, naj ritem bobnov ti čute vzdrami! Zazri se v črnino mojih oči, ki kot vodnjak globoka se zdi; poglej moje roke, ki kot kače gibčne mehko valovijo ti pred očmi; poglej moje boke, ki drhtijo, se odmikajo, se dobrikajo in te vabijo, da z menoj doživiš - PRAVLJICO IZ TISOČ IN ENE NOČI.