Mirna pot

Mirna pot, malo ovinkov in veliko postaj, je ta, katero ubiram; če je prava, ne vem. Ne smem na istem mestu obstati in poreči, da je že dovolj. Ta pot je brez konca in vodi naprej, vsi smerokazi lepo so pregledni, enakomerno razporejeni. Seveda lahko tudi zgrešim, če se ne držim pravil, ker ni dovoljeno vse, čeprav je svoboda izbire. Cilj je že pot sama. Ni eden sam, ampak jih je veliko. To so naloge, ki čakajo, da jih rešim. Žal ne morem preverjati rešitev, ker ni plonk listkov. Tudi popravnih izpitov ni. Imam samo glas v sebi, ki ga bolj ali manj jasno slišim in vem, da mu moram slediti. Pot ni osamljena, sicer bi že omagala. Včasih se okrog oziram in vidim mnogo vnovčenih talentov pri drugih ljudeh - sprašujem se, le kako jim to uspe. Zato prebiram življenjepise velikih ljudi, se družim s samimi zagnanimi in imam stalno odprte oči… Danijela Premzl