Ko smo bili še prijatelji kot prsti ene roke blizu, ko smo se še marali, smo se večkrat skupaj na pomol podali, kjer smo z zvoki kitare uspavali ribe. Bili smo duhoviti brez konca, tekmovali smo v mrtvakih in se včasih do vratu vsi v mivko zakopali. Bosi, kratkih hlač smo pižama party priredili, raznosili smo letake, tudi vas smo povabili in če niste prišli, ste si čisto sami krivi. Danijela Premzl
#Poezija
Razigranost
Skupnost Pozitivk
Komentarji
1Danijela
Lepo, da ohranjaš spomine na otroška leta...
Upam, da otrok v tebi še ni umrl. Nikoli ne sme. Življenje je tako čudovito, če si otrok nekje notri v sebi. Da se še vedno znaš veseliti nepomembnih stvari in malenkosti...
Takšen sem jaz, popolni otrok... Večino časa, hehe
Lep pozdrav, Weirdness
---
You don't know me, you don't know me at all...
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Preigravanje
