(Ljubezenska impresija) Jaz pri svoji ženski duši se častno zavezujem, da bom svojo veliko ljubezen gojila kot bolest in jo povzdignila v dejanja, ki se merijo in naredijo edino zate z ljubeznijo vse do absolutnega čaščenja, dragi moj. Zavezujem se, da ti bom izpolnila vsako željo. Mojo naklonjenost moraš razumeti kot očarljivo milost. Krzna ne bom nosila ne poleti ne pozimi, jajc in mesa ne bom jedla, mleka ne bom pila in uživala kefirja, ker ne želim biti okrutna. Ohranila bom belo perje za ljubezensko razmerje s tabo, ti grulila kot prava golobica. Za vsako duhovno besedo se bom opravičila, za vsak nerazpoložen pogled se bom samokaznovala. Tvojim tekmecem ne bom dovolila obiskov in izrazov naklonjenosti. Skratka bila bom brezpogojno vdana samo tebi. Vsako besedo, ki jo boš odložil, bom malikovala. Ne bo ti treba več potočiti ene same solza zame. Odvzel si soncu luč in odslej si samo ti moja svetloba. Sem suho drevo, ki samo ob tebi vzcveti. Konica tvojega jezika mi prinaša samo radosti. Kruti udarci usode so mi užitek. Prihajam k tebi kot ponižni suženj in najljubši glasovi so mi tleski šibe božje in udarjanje čevlja ob tlak, še lepši pa mi je glas, ko tvoja roka udari po mizi in zarisuje s kretnjami znamenja tvoje preroške besede. Opazila sem, da imaš nekaj neprisiljenega v očeh, neko neizmerno »mučiteljsko ljubav«, in zdiš se mi najlepši na svetu, deškega videza, nadčlovek po Nietzscheju z neizmernimi potenciali. In ko korakam od enega izničenega življenja k naslednjemu srečam labradorca Heideggerja in tebe moj dragi. Oprosti mi, če sem kdaj bruhnila v smeh. Ljubim te, dragi, ljubim, globoko te ljubim, brez definicije in omejitev.
#Poezija
Vdanostno pismo

Skupnost Pozitivk
Komentarji
9Spoštovana Tatjana
Mislim, da nima smisla lepit iz kontekstov iztrgane izjave v članke, katerih vsebina se ne nanaša na vsebino članka.
Hvala za razumevanje.
Uredništvo
Pesem izraža globoko ponižnost, predpražnik, ki postane mnoga od žensk samo zato, da bi ga dobila. Potem, ko ga ima v kletki prisile in nevidnih okovih ter ustrahovanj in izsiljevanj, se spremeni in naredi njega za predpražnik in sužnja.
Mazohistično bičanje, da se bo on naslajal nad predanostjo in popolno služenje ženske njemu, s tem, da prikaže ženska svojo ponižnost in njegovo veličino. Moškim, ki to godi, so ponavadi razvajeni edinci, za katere se je mati »žrtvovala« ali pa mladeniči, ki so vse otroštvo trpeli zaradi pomanjkanja materine ljubezni in naklonjenosti.
Meni se to ne zdi ljubezen, ampak patološka odvisnost od odnosa in potreba ženskega ega nad prevlado nad bitjem moškega spola, ki je manjvredno.
Šele sedaj, ko sem prebrala komentarje razmišljam, da mogoče ne niti ne ustreza razmišljanje o pesmi, ki si jo napisala draga Tatjana k komentarjem, ki so predhodni. Komentiram o pesmi tako, kot sem jo razumela na svoj način. Mogoče pač drugače kot je namen sporočila ali razumljena od drugih.
Imejte se lepo, Titanic
Diskurz na osebni ravni daje možnost spoznati tvoje senzibilnosti, ki dajejo vedeti, da nosiš ruševine in pepel v sebi, ki bi jih rad počistil s tujo metlico in na tujem dvorišču.
Zelo izvirno, saj Don Kihot iz Manče se je izkazal kot bistroumen plemič izvirnega duha. Kljuse Rosinantu, ki je capljal ob oprodi Sanču Pansi, je izločen, Sanču Pansa pa je ostal s službi Don Kihota in njegove Dulčineje.
Don Kihot bije neusmiljen boj z milini na veter na Pozitivkah in junaško in hrabro brani dobro ime in čast svoje srčne izbranke Dulčineje.
Dulčineja je srečna, da ima ob sebi bistroumneža, ki ji je iz velike ljubezni podaril zlato kočijo z belo konjsko vprego pravih Lipicancev in da ji ni treba več komentirati furmanske teme o trpljenju kljuseta Rosinanta, ker mu sedaj dela družbo kosmati medved.
Don Kihot ga je na neki španski tržnici prodajal, vendar ga ni mogel vnovčiti. Nekdo je pogledal Rosinanta med žnable in rekel, da čeprav podarjenemu konju ne smeš gledati v zobe, vendar ker ima ta tako izbrušene zobe in jezik, ga nihče ni hotel niti niti v dar.
Rusinanta je bil tudi zelo izčrpan, dehidriran od hudih naporov in trebušnih krčev potreben malo sena.
Pesnica zato ne potrebuje zaleta Rosinanta, ker se pred njo iskrijo spočiti beli vranci.
Press!
Žal moram povedati, da v svojem življenju še nisem imela v ustih koščka divjačine in da svoje kilograme dolgujem svoji mirnosti in osrečujoči naravi svojega značaja. Zgornja trditev je spet ena od notornih laži in izmišljotin, s katero bi se rad MC očistil in prikupil ubožcem, ki niso dovolj »načitani« ali ne premorejo (njegovega) intelektualnega arzenala, skratka intelektualno šibkim Pozitivkarjem (gl. komentar Atena na Pozitivkah). Stavim glavo, da bo zaradi tako debele laži in ocene Pozitivkarjev hodil v službo v vladne prostore s kuto na obrazu.
T.
Dragi moj ljubljeni,
z vdanostjo sporočam, da so za moje oči in ušesa postali nocoj okovi TV oddaje pretežki in da sem vsa natrpinčena z neznosnimi mukami, ker vem, da si nocoj gledal Piramido in slišal sporočilo, da nameravajo Ribnčani odstreliti 9 medvedov. Na moje prigovarjanje so preprečili to okrutnost poboja in enega medveda od devetih, bodo pripeljali k tebi na Vrhniko, v tvoj salon. Prosim, da mu pripraviš ležišče na kavču in da ga čakaš z vsemi častmi in nežnostjo, ki jo premoreš, kuhinja pa naj bo v izobilju z medom. Moje srce ti je hotelo pripraviti veselje. Želim ti prijetno sobivanje z medvedom!
Tvoja ljubljena
Lovci z izpitom in dolgim lovskim stažem so samo v zadnjih dveh letih po nesreči na lovu do smrti ustrelili štiri lovce. Toliko smrtnih primerov niso prizadejali vsi medvedi v zadnjih sto letih in pri vseh prebivalcih Slovenije!
http://www.mladina.si/tednik/200712/clanek/slo-komentar--janez_cernac/
Spoštovani pesnici predlagam, da ustanovi azil za vse tiste člane lovske bratovščine, ki so »po nesreči« ranili ali ubili katerega izmed svojih kompanjonov. Obmorsko lovsko kočico naj spremeni v pesniški salon v čast boginji lova Diani. Tam se bo lahko vsak dan nažirala z divjačinskim golažem, merjaščevimi stegni in medvedjimi zrezki ter s pristnimi in avtohtonimi kadavri iz slovenskih gozdov beljakovinsko uravnotežila svojih 100 kilogramov. Ob kupici dobrega vina ali še bolje jaggermeistra bo lahko poslušala »lovske« anekdote iz ust najbolj izkušenih lovskih mačkov, ki so z natančnimi streli pokončali že dovolj srn, gamsov, medvedov, lisic, zajcev, košut, divjih petelinov, merjascev in seveda vsaj en primerek homo sapiensa. V domačinskem vzdušju, okrašenem z nagačenimi živalmi, strelnim in hladnim orožjem vseh vrst, na kavču iz lisičjega krzna, bo velecenjena pesnica v čast Diane in slovenskih junakov lova, kovala poezijo smrti, krvi in smodnika, antropocentrično odo pijanim možem v pajkicah, ki streljajo na vse, kar leze in gre.
Želim ji prijetno sobivanje s kralji slovenskih gozdov!
Ko se skrije ranjen in nemočen v svoj rezervat, ve, da je znotraj vznemirjena in razburkana tekočina, zunaj pa budilka na omarici, ki ga opozarja, da je ura, da si privošči mirno spanje in počitek.
Donkihotka? Hm, ne bi rekla. Prvi evropski roman sem res brala, vendar ne vidim paralel s tem primerom. Nekaj časa si v vlogi Petrarcove Laure, Shakespearove Ofelije in Olivie iz Hamleta, s Servantesovin Don Kihotom in mlini na veter, nekaj časa z Ibsenovo Noro, Strindbergovo Julijo, Flaubertovo Bovaryjevo in na koncu branja pristaneš pri Dostojevskem s Karamazovimi, in nazadnje s Kafko z ... in prav nazadnje bereš tisto, ki ti zravna duha in vedenje, da so na svetu tudi strastntne Drakule, ki ti pijejo kri.
Vsaka vloga v svojem času!
Uživaj Grega Pirc!
Tatjana
Primerjava z Don Kihotom je res grozljiva. Prav nič se mi ne smilijo mlini na veter. Groza pa me je ob misli na ubogega Rosinanta, ki bi pod silno težo omagal, še preden bi pesnica pošteno vzela zalet.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Boleče srce
