Že dolgo tega je, kar sva se spoznala,
jaz smrklja nezrela, ti frajer s poreklom,
nališpan, ves v usnju, kot bil bi pod steklom
izložbe, da lažje bi te občudovala.
Nasedla sem tvoji omamni pojavi,
zapeljal me je očarljiv tvoj nasmešek,
ob tebi moj um se je skrčil v orešek,
ko sem se privijala k tvoji postavi.
Že kmalu prepadena sem opazila,
da nisem edina, ki jo obiskuješ,
da z mnogo dekleti okrog pohajkuješ,
a k meni se vračaš le, kadar je sila.
To trpko spoznanje me je razsvetlilo:
čez noč sem postala odrasla in zrela,
sklenila, da krepko se v roke bom vzela,
pa tole pošiljam ti zdaj sporočilo:
"Vsak moški, ki zanj se je treba boriti,
ki z drugimi si ga je treba deliti,
ni vreden ljubezni iskrenega srca,
ker v njegovem hlad, napuh le prisotna sta!"
Ljuba Žerovc
Iz knjige "Verzi za tkanje vezi med ljudmi"
http://www.modrostizbrane.com/verzi/
