Pesem o modrem

Aljaž, se ti opravičujem, da te tako pogosto preimenjujem v Aleša. Na Pozitivkah imamo Aleša Pevca, moč navade pač. Ko sem se znašla na ulici, mi je kliknilo, da moram pogledati kako sem te nagovorila. Šmentanah muha, odslej bom pa bolj pazljiva. Lep pozdrav Tatjana

Dragi Aleš, napisal si občuteno pesem, ki se zlije z mojim navdihom o modrem v eno. Kako čudovito je na portalu "Poezija" s takšnimi prijatelji kot si ti. S kakšno neverjetno toplino izročaš svojo notranji glas bralcem. Hvala ti! Tvoja pesem bo zame dragocen spomin. Lep pozdrav Taatjana

Tatjana Ni še jutro, gledam morje v temi, Mirno je kot ogledalo, vendar ni črno, Seva toplino včerajšnjega sonca, Svetlobno nakopičenost preteklosti... Podajam s čolničkom se v umirjenost, Gledam lasten odsev v morju, Ki je vedno vesel odsev moje notranjosti. Skrbi so pozabljene v trenutku večnosti... Izza horizonta svetloba počasi puhti, Oranžno rumeno zlato se dvigne iz morja, Preplavi temne kotičke duše, Napolni srce z močjo tramontane In tiho vzalovi morje lepote. Spomini jutra so v meni, Ko se je morje mirno zleknilo ob obalo, Ko sem sredi neskončne vodne ravnine, V spokojnosti duševne miline Gledal mogočno rojstvo dneva In se je sonce z žarki pogovarjalo Z utripom mojega srca. Pasati so ogreli moje misli, Kakor da bi bil v puščavah sveta In vseeno izkusil morja Zemlje V malem čolničku sredi sončnega vzhoda... Zato v meni so spomini jutra, Ko v temi pričakoval sem rojstvo življenja... Lep pozdrav, Aljaž --- You don't know me, you don't know me at all...