Zveni, zveni.

Bereš? Berem! Jokaš? Jokam! Vidiš? Vidim! Se spominjaš? Jaz se. Neznosni spomini, preteklega leta. Utopljeni v bolečini, žalostnega nasveta. Hodiš? Hodim! Obljubljaš? Obljubim! Poslušaš? Poslušam! Si še? Jaz sem. In vendar je to kar zmorem - vse. Sem, in nič ni več naprej. Pišem, čutim, žalujem še . Oddaljeno je - drevo brez vej. Budiš? Budim! Poješ? Pojem! Ljubiš? Ljubim! Želiš? Jaz si. Želim tistih rok, ki so nežno ljubkovale. Tistih ust, ki so tiho pripovedovale. Tistih oči, ki so gledale da zaboli. Tistega ti, ki v meni še tako močno zveni.