Žuborenje brzic, nežno šepetanje kristalnih lepot…melodij narave, zbor umetnin…čarov narave v tolmunih, v dvoranah potoka, ptic močvirnih kriki so v meni..srcu, v dnevih..nočeh; v objem me kličejo….vabijo, govorijo mi, ko sem med njimi, se jim, se mi zaupajo, v celoti sem njihov, so moj vir moči; brez tega kraja..raja na zemlji, brez njih…mojih lepih trenutkov med njimi, v njih, bi bil prazen, kot da nag sem sredi zime…ledu, brez glasu in nem;
#Poezija
Žuborenje brzic...

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Skrivnosti
