Življenje moje mi nič ne pri doda, nič se ne, med sabo povezuje, nisem svojih delov vsota. Nekaj se dogaja, nihče ni name pozoren, me nič ne vpraša, kot da so samo oni, kot da sem brez telesa, brez duše. Hotel sem nekaj iz žepa, pa nisem rok imel, zajokati sem hotel, pa nisem ust imel, ne nosa. Bil sem brez telesa, brez oči, Bog, jaz ne vidim, brez ušes, ne slišim, vendar nisem brez srca. Kot da nimam glave, razmišljam, se vedem, proti domu hodim, nisem brez nog, brez njih in srca ne gre.
#Poezija
Življenje moje...
Skupnost Pozitivk
Komentarji
2Kanika, tako lepo je brati tvoje pesmi:):):)
Vse lepo,
Dunja
Dunjo deklica, hvala za komentar, tudi tvoje pesmice so mi všeč, vendar si nekam, odšla?...
Javi se s kašno pesmico, imaš same, v srce segajoče so..
"nek živi ljubav, nek se rađa dan, neka svako dite...."
____________________________________________________
Moja pesem je samo moj log, reka, moj dom,
pesem zemlje, življenja, je moja usoda.
Razgrajujem svetlobo, temo noči, v sebe dvom,
nemir po zakonih narave častim, vse ostalo so iluzije… sanjarjenja.
lp, fp-Kanika
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Kakteja
