Življenje. Prazen list papirja. In potem piše na njem vsak dan več. Vsak dan več in ne moreš več nazaj, ne moreš me več ljubiti, kajti vrstice so, tam nekje na livadi, zapolnjene s hrepenenjem. Prerasteš, ene in iste besede, daješ jim nova imena. Naveličaš se iskati oči, ki gledajo stran. Olga Kolenc
#Poezija
Življenje
Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Včasih že vse je!
