To noč, bom umrla. odšla bom proč, in se nazaj ozrla. Ta dan, si pokazal mi, da moram stran.. ostala je solza, krvi. To noč, ne bom spala, vem. In Luna ne bo sijala, grem. Dež bo močil moje telo. To noč bom poljubila zemljo. Ležala bom na travniku iz sanj, spletenem.. Medvedek bo z menoj štel vsak skok vanje, zamujenem. Jokala bom, kot nikoli nisem še, molila, da vse gre mimo mene le. Bedela, ker me je pomalem strah, da moje srce postane živi prah..
#Poezija
Živi prah

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Sončni zahod
