Zid je spregovoril, odkrušil je resnico po delcih. O revščini nepobeljene sobe. Prišle so lastovke. Prinesle so bilke slamic, grudice zemlje in zakrpale zid. Prišle so čebele in v linah pustile strd, medeno sled svoje ljubezni. Prišel je otrok, risal in pisal po zidu, luščil čas in odšel. Zid je prebelil spomin.
#Poezija
Zid
Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Če pustiš ljubezni..
