Ženska

Hortenzija z dvignjenimi nogami in simfoničnim božanjem moškega uda se potaplja v sen stanjšane svile. Kako visoko se prižigajo in ugašajo luči, ki z zlatimi nitmi zapredajo in prebadajo trebuh med strganimi čipkami belega cvetja. Mesečina je prisotna na njenem cvetu, ko se izlivajo žile moških rek v zajetje. Pozne večerne ure se potope v sen. Ob nebotičnike se zapletajo veje dreves, ob kupole z magičnimi strehami sveta in kričeče poslikano bledico dneva. Ženske neizmerno dolge noge povedo koliko prostora je do zvezd, kjer sanjajo mame, ko bolečina ugasne. Na balkonih je slišati ženski smeh poslikanih obrazov s hrepenenjem, s simetrijami neskončnih vodnih krogel. Višina brez konca, Nedosegljiva višina. Z matematičnimi razmerji človeštva do življenja, izmerljiva z materinstvom. Otroško oko prižge čistino neba, ko ženska razgrne škrlatno zaveso. Široko krilo omahovanja. Obtežene hoje. S parom velikodušnih rok svetu razgrne svojo skrivnost, ki privre z vso silo skozi struge ljubezni v naročje očetu. Na bele pleničke mu položi rožnat dragulj.