#Poezija

Tvoje zrklo

Tatjana1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Vse poti me vodijo skozi tvoje oko. Na kljuki zrkla je moja roka. Vstopam v prostor za posvečene in ti mi odpiraš duri v udobje duše. Iščem dan miru. Sprejemaš me in piješ požirek za požirkom. Jemlješ me, dodajaš in odvzemaš. Krasiš me s pentljo svile in pleteš z nitmi blagega šepeta. Gledam se v ogledalu tvojih oči, ki kakor prsti telesa tipljejo sanje. Kakor korenina so, ki potrebuje sprejemanje zemlje. V njih je prostor, kjer se obiskujeta in stikata višina in globina v eno.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

2

Nuška Golobič
Tatjana! Vse poti me vodijo skozi tvoje oko. Vstopam v prostor za posvečene in ti mi odpiraš duri v udobje duše. Sem jo brala že pod Iskanji. Super pesem! Pozdravček od Nuške --- Z Ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)
Tatjana
Odgovor na komentar: Nuška Golobič
Draga Nuška, hvala. Tvoje oči so globina tvoje dobre duše. Delam s polno paro spletno stran, ki bo obsegala veliko gradiva. Zato imam bolj malo časa. Potem bo boljše. Prisrčen pozdrav in veliko navdiha. Tatjana
Prejšnji članek na to temo

Starši