#Poezija

Zbor ptic

jože.k1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Sklenila kanja, ptice k sebi vabi, a, veselje, apetit si spet popravi, Ptice reče, tu pri meni boste pele, V svojem glasu boste mi žgolele... Prislihne žolna, deblo onemi, To je čudno vendar dobro, se ji zdi, Le vrabec, sivček menita drugače, Sova drema, lastovka igraje skače... Prišel je dan, ko ptice priletele, H kanji v goste, kjer bi pele, žvrgolele. Od daleč sova jih le opazuje, Čudna združba, z glavo si zmiguje... Začele ptice peti so, ponosne na svoj glas, A druga drugi všec si niso, pravi špas, Ko nežno pesem utiša glasna vrana , Najlepše pojem, reče jim ta čudna dama... Vse opazuje kanja,res nestrpna, lačna, Izbira obilna, ni strahu, da je napačna, Na hitro plen si ogleduje, že ga ima, Lakoto pregnala, se na petje ne spozna.. Utihne pesem,žvrgolenje, so ptice odletele, Kanja sita, se od daleč vsem jim smeje, klavrno končal se pevski zbor, Še meni sova, čuk, ki ni bil nor... Jože.k

Skupnost Pozitivk

Komentarji

1

jože.k
Nič posebnega le basen o ptici, ki si je zaželela ptičjega petja zato, da si je našla žrtev.Saj se ni spoznala na petje, le prazen želodec jo je naglal v tovrstno prevaro... Hvala za tiste, ki ste jo prebrali do kraja... jože.k
Prejšnji članek na to temo

Kako morete?