Zasvojen od lepote...

Skoraj od vsega sem osvobojen, še od sebe nisem več odvisen, le od tebe, duše tvoje sem odvisnež, zasvojen od lepote. V sistemu si mojem sostanovalka, na odru noči, sanj v glavni vlogi nastopaš, briljantna si, ko z nogami kot gazela elegantno, vzvišeno, tankočutno vame, v sanje moje stopaš. Kot levinja si, nenasitna, pohotna, ko jemlješ prostor svoj, ječiš..stokaš. Z vsemi čuti, močjo, strastjo razdajaš se, predajaš v nočeh, ko sanje polne nemira, pričakovanj, te kot brod majhen, ranljiv, na valovih pobesnelega oceana premetavajo, te valjajo, razbijajo na čereh, štrlečih v meni, v noč temno. Kot angel si, nežna in lepa, vsa si topla, glas tvoj, beseda tvoja je glasba sanj, v nočeh, ko sem sam od sanjarjenja izmučen..odvisen. Trudim se, da bi sanje opredmetil, te pustil v njih, se s teboj sestajal in ljubil, poiskal cvetlico vseh cvetic, popil napoj njen, odvisnost, srce ozdravil.