#Poezija

Če kdaj zares odideš

navihana1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Te boli. In žalost ti sije v očeh. Neskončnost časa v temnih nočeh. peče v prsih, kot Sonce žari. Bolečina. Razumem tvoj strah, njegov šepet. In hkrati občudujem tvoj pogled. Tvoje misli, pretresa tvoja me globina. Zaspana V mili svetlobi temnih nebes, premlevam igro tvojo, ki igraš jo zares. Iščem najden že refren - vem da ni zaigrana. Nisem Nekdo, da bi znala jo zapeti. Pesem, ki bi pomagala ti preboleti - nisem Nekdo. Če še tako se trudim, prenizko zazveni in poruši misli, sanje tvojih sni. Nisem nekdo da bi znala, spremeniti Svet z roko. bi ti pa rada pomagala, osvetlila pot kjer je temno. Če kdaj zares odideš, in ostaneš nekje kjer je lahko. Prosim, spomni se kdaj name, nasmeh na lice si nariši, in vse bo lažje šlo.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

2

Nuška Golobič
Ne vem sicer točno kaj me je v tej pesmi prevzelo, ampak me je.... in rečem vau, ful lepa, res! pozdravček Nuška --- Z Ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)
gabriel s
Odgovor na komentar: Nuška Golobič
Nuška, ja kaj te je prevzelo? Navihana ima stil, ki te zadane :):):)!! gabriel s
Prejšnji članek na to temo

....