Zapeljivka

Bila je graciozna deklica. Popek ji je krasil svetleči se gumb, pod njim je imela veselo metuljčico. Mačje magnetke v očeh. Hodila je z eleganco čaplje. Večvrstične kitke, ki so se svetile v soncu, so imele vonje puščavskih rož. Kožo so ji krasili lesketajoči se biseri. Bila je zapeljivka z žametnih glasom. Dišala je po vonjih orhidej. Na njenih nedrih so bili notni zapisi njegovih ljubezenskih vzdihov. Njen poljub se je vtihotapil v kapljico dežja na njegovih ustnicah. On je sedel v sobi ves časten in plemenit. Užival je tiho in hvaležno srečo ob radostni glasbi in obiral sadje z njenega telesa. Ona je z barvnimi trakovi povezovala igrivost, ko je spletala zgodbe sproščujočega humorja med ljubezensko igro. Z rožnatimi uheljci in sončnimi pegami na licih je sanjala o moškem, ki razvaja žensko. Oblečena v tkanino noči, je razkazovala svoje bele breze, včasih hidrantna, včasih solarna, kakor zrela zvezda, ki utrne v noč. Božala ga je z nežnimi rokami in dolgimi prsti z rožnatimi nohti. Zardela je, ko jo je vprašal, če ga hoče za moža in je sramežljivo izdihnila svoj 'da moj dragi kanarček'. www.tatjana-malec.si