Takrat, tega je že dolgo nazaj, sem te videla in hkrti te nisem, vem, da bil si tu, a tvojih nebeško lepih oči, videti bilo ni, od takrat preteklo je veliko dni, noči, veliko preveč. Zaman se oziram k tvojemu oknu, zaman upam, da nekega dne, luč v tvoji sobi uzrem, zaman. V sebi, globoko, na dnu srca mojega, upanje še živi, majhno, čisto majhno je upanje moje. Boli pa me, ker vem, da nikoli ne bom imela priložnosti, ti reči, besede te, oprosti, ker sem te tako močno, goreče ljubila, ti pa vedel nisi.
#Poezija
M.D.

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Viharni horizont
