Noč je hladna, kadar te ni, žalost v mojem objemu spi in ko nov dan se prebudi, srce joče: kje si ti?! Ljubezni krik trga mi srce, kot oster nož raztrga me. V soju sveč pišem ti v slovo, razum podpira mojo rokó. Ponovno letim na krilih bolečine, ta let obuja boleče spomine. Branim se, a brez orožja, ne morem premagati otožja.
#Poezija
Žalost

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Vzemite mi spomin
