Bila še ni nikogar, divja vrtnica v gaju, ko se je razcvetala v vsem sijaju. Ni še prav nič vedela za lepoto svojo, skrita med družicami se branila je pogledov. Mirno bi lahko potekali dnevi ji še danes, ko je nekoč nekdo ne pogledal bi z rokami. Nemočna in prestrašena v smrtni agoniji svoje trne je zarila v dlan, ki se stegovala je po njej. Drobna kapljica krvi je kanila na njene cvete, popotniku pa v očeh so zasijale solze sreče. Danijela Premzl
#Poezija
Življenje vrtnice

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Ljubezen
