Vnukinji

Dušan, lepo si napisal. In srečen otrok, tako pričakovan, tako zaželen, tako lepo sprejet! Rada bi ti napisala, kar sem nekoč brala o nekem afriškem plemenu. Verjamejo, da je za duševno in duhovno ravnovesje človeka zelo pomemben odnos "stari starši - vnuki", veliko bolj kot "starši – otroci". Ker da je med starimi starši in vnuki eno prav posebno razumevanje, prav posebna vez – VNUKI SO PRAVKAR PRIŠLI OD TAM, KAMOR SE STARI POČASI VRAČAJO - in za otroka je zelo pomembno, da se ti ne vrnejo prezgodaj, ampak vnuka z nevsiljivo modrostjo vpeljejo v ta naš svet. Ja, tako razmišljajo »divjaki«. (Oziroma so razmišljali, saj je beli vrtinec porušil tudi njihov naravni odnos do življenja.) A meni se je njihovo izročilo močno usedlo v srce in se veselim … (oh, kdaj bo šele to! pred menoj so še leta brušenja) Lepo se imej, dedi! Kako si ti en velik Srečko! Danaja

Danaja! Ko sem bil dvajsetih let sem kot marinero prebil nekaj časa v Afriki.Imel sem srečo in čast,da sem preživel dobrih deset dni med ljudmi v divjini.Tam sem doživel osnovo,da sem pri petdesetih lahko razumel in sprejel Malidomino knjigo.Če se ne motim,si uporabila citate prav njega. Moje doživljanje sobivanja z vnukinjo je na nek način mnogim nerazumljivo,samo je pa še kako res,da otroci povedo starcem kam gredo in jih starci pripravijo na življenje v tej dimenziji.Tega stika in razlag otroka pri hčerki preprosti nisem bil zrel,da bi razumel,pa čeprav sva od vsega začetka globoko povezana. Hvala ti,da imaš tako prefinjen občutek za ljudi in jim s srcem,ko jih gledaš z njim,puščaš tako lep občutek sreče.V izražanju sem sicer šibkejši od tebe,pa vendar-iz vsega srca ti hvala in tebi bo vse vrnjeno z večkratnikom dobrega,kar osrečuje,Dušan.

Dušan se še ne poznava, pa vseeno se pridružujem čestitkam! Hja tiste majhne nežne očke in rokice, te popeljejo v drug svet!:) Razbremenijo in skrbi odrinejo drugam. Lepo! Pozdravček od Nuške:) --- Z Ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)

Nuška-hvala!Sem pa prepričan,da med ljudmi,ki smo na teh straneh ta formalnost skorajda popolnoma izgine,tako da mislim,da se že poznava in tega sem neizmerno vesel. Vse lepo in obilo navdiha,ter ljubeč december,Dušan.

Ooj, marinero! Ne ti meni o izražanju, kdo kako… Ne veš, kako sem vesela, ker si prepoznal knjigo! Ja, ta ima pri meni prav posebno mesto in očitno tudi pri tebi. Tako zdaj razumem, zakaj so tam politična trenja stopnjevana v najgrozovitejših variantah celo do stopnje genocida. In ko je razumevanje, ni obsojanja; je pa velika žalost, kot izraz nemoči in nevidenja rešitve v doglednem času. Uf, pojdiva stran od črnine. Ti zavidam afriško izkušnjo, ne veš kako! In zanima me. Si kdaj že pisal o tem in o svojem razumevanju ter pogledih na tisti svet? No, kaj nisem rekla, da si en Srečko! Te pozdravljam, Danaja

Oj,Danaja,si ti ena zlata duša.Veš izkušnja dvajsetletnika je,gledana danes,da je največ spregledal.Pritegnili so ga detajli,slike pa ni videl.Vsaj povsod ne:Angola...Pravljične plaže na prirobju Lobita,krasne deklice v bungalovih,glasba na terasah in plažah,potem pa:vojna,uničenje,lakota,vse kar je hudega sedi nad to deželo.Pa jih je še,da bi mi solze stopile v oči,ko bi šel pregloboko.Sem pa kot praviš Srečko in ko bom denarno dovolj pri moči in bodo drugi plani realizirani šel spet v Afriko-tam sem pustil delček sebe in dobil velik del duhovnega v culo življenja.Takrat tega nisem vedel,to vem šele zdaj,ko mi počasi odteka čas,kot v peščeni uri.Lepo je postati opazovalec in tudi lastno bivanje gledati kot nadaljevanko-od komične do tragične,haha. Hvala,da mi s spodbujanjem prevetrevaš duha,ki zna biti včasih muhast in len v moji culi. Lepo,pa radostno bodi tvoje doživljanje,Dušan.

Tako je, Dušan, in ko si opazovalec, lahko vidiš smisel vsega in tako komično kot tragično izgubi svojo ostrino. Kaj ni lepo, da se srečujemo na svojem potovanju in nosimo drug drugemu cvetke v poklon. Hvala in pozdrav z najlepšimi željami, Danaja

Danaja! Te cvetke kot praviš delujejo name kot objemi,saj nas tako lepo združujejo na isti frekvenci.Dokler se bomo takole podpirali,bomo lažje parirali krutemu kapitalističnemu egoizmu,ki ne pozna lepot,ne drgetajočih čustev v srcih in je preprosto sovražen ljudem s velikim srcem. Vse lepo in "cvetoče" v občutju,Dušan.