Težak je boj, v bolezni bolečine, A nasmešek z lic ji ne izgine, Verjame v jutri, sončen lepši dan, Da bolečine v noč prežene, kam drugam.. Kot bes bogov v boleznih jo obdaja, Somrak bogov, usoda ji nagaja, V bolečinah, v bolezni k tlom tišči, Ko zdravja ob sinovih si želi... Le kje ste vile rojenice, vid vas vara ? Prelepih želj ste polne, v njih prevara... Mar čas se ustavil, morda niste smele, Da dobrih bi želja imele, darovale ? Kje vile sojenice ste, zakaj molčite, Mar ne vidite, le kod ste skrite ? Trpljenje, bolečine v ljubeznislab so dar, Molčite, skrite, vam kaj malo mar... jože.k
#Poezija
Vile prisluhnite…
Skupnost Pozitivk
Komentarji
3Jaz pa vem, a nimam besed.
Lep pozdrav!
Zelo lepo napisano. Še posebej ganljivo za tiste, ki vemo na koga se to nanaša. Draga naša prijateljica upamo in želimo, da čimprej okrevaš.
Težko je verjeti, da je nekomu skozi življenje dano eno samo trpljenje bolečina v bolezni....Ko sem jo opazil, je imela prijeten nasmeh, kljub vsemu kar jo teži, bolečinah, skrbi za otroka...čeprav je napolnila 56 let...ter zaželelel, da jo preplavi žarek svetlobe, lepšega jutrišnjega dne...v zdravju, ljubezni...saj je ne pomilujem, la sprašujem se zakaj se ji to dogaja...
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Davne odsotnosti
