Zoprni temačni dim v kamnitih balvanih je pregnalo jutranje sonce. Žarki so obsijali tisočletja čakanja. Svetlobe zdaj ne more ustaviti niti oblak. Spremenila je obliko in dimenzijo. Rodil se je nov svet. Jasnina. Zavedanje o enotnosti je ustavilo misli. Jok so nadomestile solze radosti in olajšanja. Nastala je praznina čustev, ki jo je polnila ljubezen. Ljudje so se znova znašli v človeštvu. Miha Koprivnikar 2008
#Poezija
Videnje

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Trenutki najine ljubezni
