Veš

v mesečini opazujem zvezde na nebu temno nebo mlečna cesta vsemirje povsod še pomnim dotike še brezmejnost prvega poletnega dne poljane zelenih trat objemi, ki jih ni poljubi, ki manjkajo dotiki, ki zdravijo rumeno razlito po cesti navzdol dežne kaplje preteklih dni obljube sebi hrepenenje z vonjem po tebi nove obljube kje si kaj si kako to povej pridi poljubi ostani vabim te iščem te potrebujem te moj si, čeprav ne veš moj si, četudi nisi pripadam ti in zdaj veš zdaj veš veš