Roke. Prsti upirajoč na njih.. Roke. Skoznje pihajoč vetrov dih. Neznansko te želijo objeti, te poiskati in vse na novo začeti. Pogladiti si želijo tvojo svetlobo, občutiti tvojo mehkobo. Hrapave so in brez življenske moči. Omahnejo pod težo nemoči. Pa vendar se vedno znova dvignejo v bolečini se pokažejo, v vsej veličini. Moje, te želijo prijeti. Nežno pobožati, te razumeti. Roke, te želijo sprejetiyoutu in se ti odpreti. Hrepenijo po neskončno majhnem dotiku. Sanjajo o tistem malem, neznatnem premiku. Ki dovoli jim tole početi, božati in si želeti. Da bi jih božale tvoje z enako vnemo, da bi se nežno premikale z malo manjšo tremo. da bi jih ne bilo sram, Da bi lahko ti povedale - kar jaz ne znam.
#Poezija
Valentinove roke

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Počasi
