#Poezija

Tvoja punčka mala

navihana1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Slišiš moj krik, ko nič več ne pomaga? Slišiš jok, ko ne zmorem dlje od svojega praga? Slišiš tisto pesem odmeva, ki hoče nazaj v grlo? Besede, ki jih odseva ko je človeka strlo? Vzemi me kot odmev nazaj v svoja pljuča. Poslušaj me kakor spev zakleni me brez ključa! Tam v tvojih prsih jaz bom spala, sreča, še nikoli večna, tam me bo držala! Pesem ne bom več, tišina bom postala snežno bela, lepa - tvoja punčka mala.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Nerazložljivo bela