Roka drsi,
trka po vratih,
pušča za sabo senco telesa.
Znotraj se glas tišine
drugače sliši.
Sem budna, topla.
Polzim. Pripadam.
Vržem kamen.
Upam.
Vonjam duh ceste,
ki me razteguje
kot zgodbo v hišo.
Mi spreminja obraz
v smešnem ogledalu senc.
Stojim v čevljih
iztekanja vode.
Sem izven okvira,
vstopam v krog.
Rišem neskončnost,
stiliziram noč, temo.
Sproščam svetlobo.
Ponavljam hojo
po odlagališčih.
V skodelici se najdem
znotraj usedline.
Molčim. Se zdramim.
Znova trkam.
odtekam v telo,
ga obkrožam, blagoslavljam,
poglabljam, oblikujem.
Se obotavljam,
razmaknem, točim,
se zgoščam, okamnevam,
drobim kamenje v grušč,
ga meljem v pesek,
pripravljam malto, vezivo,
zidam, gradim.
Sebe.
