#Poezija

Kako dolgo še bom...

kanika591 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Vsega nažrt, tudi sebe sit, pohajam, kot muha suha brez teka sem, brez glave, brez volje, brez pravega cilja; nič me več ne tangira..privlači, se mi ne dopade, ne tako, ne drugače, vse je zavito v sivino..nebo, še to se oblači; vse se mi upira, me odbija, ne zanimajo me Rusi, ki ne razumejo volje ljudi, ne drugi, ki mislijo, da je EU samo njihova; za vse mi je malo mar, mi dol visi, še za volitve mi je toliko kot za sneg lanski, nekaj pa me le muči, da ne bo pomote, da kdo ne pomisli, da me je strah, kako dolgo še bom p….. Ni me strah, koliko 'penzije' dobim, bolj me skrbi, kako dolgo jo bom dobival.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Val