Ne želje mi srčne nihče ne odvzame Želim si da v pesmi spet me objame Pesem o pticah , pomladi živi Pesem Prekmurja ki v meni spet tli.. Spet nežne si ptice zdaj iščejo dom., Oči si želijo, da ugledal jih bom Panonsko nižino Prekmuska polja, Vselej, vsa leta se vračajo tja Topoli šumijo in Mure njen tok Pozdravit želijo je zima naokrog, Kakor neveste , belina jim čar Najlepše te ptice Prekmurju so dar Letite mi ptice, vam maham v pozdrav, Da videl, vas gledal solze bi dal Vselej v letu najlepše ste mi Pesem nesite, pomlad spet živi Bo cvetje pokrilo Prekmursko ravan Bo veter Gorički zapel spet v nov dan Topline bo pesem prevzela ljudi, Kot štorkle v letu njega , zdaj dni. Jožef Koprivnikar
#Poezija
Štorklje
Skupnost Pozitivk
Komentarji
6Lepa pomurska idila, ki me vleče na obisk v te kraje k dobrim starim prijateljem, kjer valovijo ajdova polja in zelene ravnice.
Nekoč sem se Pomurja poklonila s pesmijo:
JE VETRIČ V BELO POLJE ŠUMEL
(Pomurski motiv)
Je vetrič v belo polje šumel,
je ajda cvetela, je ajda zorela,
tiho v njej otrok je ščemel,
štorklja na drogu dom je imela.
Sneg je ravnico slutenj pobelil,
so veje dreves v ivju ječale,
za ogenj otrok je trske nabiral,
vile so pele, rojenice srajčko mu tkale.
Je z mrazom ležišče zima odela,
otroške nožice so mrzle kot led,
žalostna mati "guči" in tiho veleva:
Zaspi, ne odidi med zvezde po plet.
Pred durmi je ena sveča gorela,
je luna bledo svetila sredi noči,
mati je molila, goreče prosila:
Otrok moj, nikar ne zatisni oči.
Lep pozdav slikarju Gezi v Pomurje
Tatjana
Prelep je vsak košček naše zemlje,tudi Prekmurje.To bi morali nositi v srcih...resnično lepa dpolnitev tistemu kar sem napisal...Hvala za misel,zapisano kot delček,ki dopolnjuje celoto.
Jože Koprivnikar
Jože, vaše ravnice so nekaj posebnega v vseh letnih časih. Najraje sem hodila ob Muri in občudovala Mlin na reki Muri, ki se razliva po ravnici v svojem ustaljenem toku, polna božanske moči. Duša, ki je smela to užiti, išče resnico v ljubezni.
Lep pozdrav
Tatjana
Žalostno je pri vsem,da s Prekmurjem več ne morem živeti,saj me je sem v bližino Ljubljane pripeljala pot,želj,da bi se ognil tistemu čemur se reče strah.Vendar se v meni slika te pokrajine zarisala tako močno,da jo imam vedno pred seboj.Zato pišem.prenašam misel v besedah med ljudi.Lepo je,ko sprejemam pozitivne odzive,posebno po mailih,ko berem,kako so se moje besede ljudi dotaknejo,jih podoživijo.Sicer pa je v tem smisel vsega.Ljudje postajajo vse bolj nečuteči,predvsem pa postavljajo materjalne dobrine na prvo mesto.To je hudo narobe.V kratkem bom predstavil pesem o Prekmurju o sebi o vsem.Ne želim pa s svojimi prispevki zakriti ostalih,saj so vsi prijetni,moč besed njih pa odseva notranjost vsakega posameznika na svoj način.In to je bistvo...
Jože, prav prijetno je pokramljati s teboj in nikar si ne misli, da s svojimi prispevki zakrivaš ostale. Kje pa! Prinesel si na Pozitivke svežino in navdihnjene podobe svojega Pomurja (Štroklje, Mura..) Lepe pesmi, prav začutiš kako valovijo zelene ravnice in vetr poje otožne pesmi. Veselim se tvoje pesmi o Pomurju. Kar pogumno naprej!
Lep pozdrav
Tatjana
Prelepa romansa.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Beseda
