Srce v ognju sanjam, s klešči ga ne ulovim, ne uspem….ne morem ujeti ga..rešiti iz pogube; se trudim, bol v prsih me preganja…….sili, kričim v brezno noči, vročičen ležim na trnih; iskre vroče me bodejo, v oči me žgejo..zbadajo, skozi telo v dušo svetijo, iz nje stopajo……iskrijo; ves sem v ognju..gorim, svoje..njeno srce iščem, ju v hladu Pohorja gasim, v reko hladno telesi položim; zavit v belo plahto odprem oči in iščem sanje, opazujem luno skozi okno…. ognjeno, potiho bije srce ranjeno..zgorelo.
#Poezija
Ves sem v ognju
Skupnost Pozitivk
Komentarji
2Dragi Kanika!
Teška i rastrešena pjesma, kao nočna mora,
Možda ću je razumijeti na svoj način,
kao i svi ostali koi je budu pročitali.
Čitam očima, dušom i srcem,
ne riječima, onako između redova,
čitam onako, kako to znam,
jedino tako, mogu razumijeti.
Kanika sve ljepo i svako dobro,
Dunja
Dunjo deklica tvoj komentar je čista petka. Pesmice se berejo tako, kot jih Ti bereš, z celim telesom, saj samo tako prideš v "center" sporočila. Čestitam ti, pravzaprav sem malo ljubusumen nate..tvoje pesmice, lepo pišeš, čudovito !!
Veter jesenski..hladen (studeni),
kosti moje raztresel je..prevračal
po pogorišču moje duše, jih odnašal
do neba, v svet j.... kričeči;
"samo ti me razumeš, prijatelj stari,
samo s teboj mi je čas večni,
zakaj gorim jaz...srce moje,
njeno telo..duša, ti to veš, neznank ni zate";
one so za ljudi, za tiste, ki kadar se smejejo, jočejo,
in kadar hodijo spijo,
z odprtimi očmi sanjajo.
Dunjo, poznaš izrećico: dole kamen, gore nebo, oj živote bog te j..., ho, ho. Saj ne zameriš, malo šale, byyyyyyy
lp, Franci-Kanika
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Solze sreče
