SPOMINI Se spomniš, predragi, še tiste noči, ko v dar se telesu telo prepusti... Tako kot nekoč v naročje me vzemi, lepo me, kot ti znaš, čez ramo objemi, tako kot takrat spet poljubi me nežno, ponesi kot ti znaš me v stanje breztežno. Ne čakaj, ne čakaj več, hočem te zdaj, po prsih me v tihem šepetu grizljaj... Kam, ljubi, zdaj greš, izzivaš mi jezo? Ne jezi se, draga, grem po protezo!
#Poezija
Spomini
Skupnost Pozitivk
Komentarji
4Enluka!
Kam, ljubi, zdaj greš, izzivaš mi jezo? :) :) :) Domišljija dela s polno paro. Ob tem se zabavam tudi jaz, ne samo ti. :) :) :)
Lep pozdrav! :)
Luka!
Napisal si, da nekatere prav jeziš s svojo poezijo, pa nebi rekla, da je temu tako. Gre se zato, da imaš roko za pisati in to marsikdo opazi ali občuti in le iz tega lahko izvira, da znaš tudi očarati. Torej bi na kritike lahko gledal iz drugega zornega kota in negativnost, ki jo občutiš spremenil v pozitivnost. Bi rekla takole, imaš dar nimaš pa potrebe po izlivanju čustev. To ti je v zabavo in posledica tega je zaključek, ki ene nasmeje in druge šokira. No to so moja predvidevanja, morda se motim:)
Kot velik pozitivnež sprejmi pozdravček od Tišine:))) he he in naj te ne razjezi
Saj sem vedela! Vedela sem, da bo na koncu nekaj! Sam da še kej napišeš, men je zlo fajn, ko se lahk nasmejim. Ampak vse do zadnje vrstice očaraš, pol pa seveda nasmejiš. Super!
Platana, zelo me veseli, da ti je moja poezija všeč. Moram pa ti povedati, da niso redki primerki, ki so malodane jezni, ker da s koncem pa vse pokvarim. Taki bi tvoj komentar na koncu dopolnili. Ti praviš "Ampak vse do zadnje vrstice očaraš, pol pa seveda nasmejiš." Kdo drug bi pa rekel "vse do zadnje vrstice očaraš, pol pa seveda razočaraš." Zabavam se, včasih je kdo prav prizadet, užaljen.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Male stvari
