Iskanja

Čaka vas veliko zanimivega branja, ne bo vam dolgčas! VSEBINA - NOVO NA www.tatjana-malec.si Za jutri, 23. Rožnika 2008 Poezija absurda II. - novo: CILINDRIČNO OKO Danes, 22. Rožnika 20008 Današnja misel Kotiček za Slovence po svetu: Zahvala in pozdrav rojakinjam in rojakom v Belgijo Novo objavljeno: SKRIVNOST Novo objavljeno: VARANJE (slika Alphonsa Muche (1904 - 1989) Poezija absurda - novo II.: EKSPERIMENTOV NE SPREJEMAM Poezija absurda - novo II. : IZMERI SE Novo objavljeno: O GLASBI - Slika Alphonsa Muche (1904 - 1989, mladenka z liro) Galerija - Nenadov vrt - novo: Glasbeni večeri 28.6. in 5.7.2008 Blog: KAKO PREŽIVETI ZADNJI DAN ŽIVLJENJA? Futuristični dnevnik leta 7000 - Slike Salvator Dali (1904 - 1989) Poezija novo - ODPRI OČI Vabljeni!

Tatjana, čeprav ste prilično zatežena oseba, vsaj po komentarjih sodeč, pa moram priznati, da se mi zdi vaša spletna stran dokaj dopadljiva. Predlagate za ogled firefox. Ker firefox ni tako razširjen, vam predlagam, da pri svojem skrbniku ali kdor vam je pač postavil stran, zahtevate, da vam jo optimizira tako, da bo tudi v IE-ju videti normalno.

Pips, odgovarjam vam kuvertirano, kot ste vi meni. Sploh nisem zatežena oseba. Tisti, ki me osebno poznajo, me imajo na nek način radi in moram reci, da me tudi spoštujejo. Še nisem doživela, da bi me kdo zmerjal z zateženostjo ali bežal iz moje družbe bodisi v službi ali privatnem življenju. Na Pozitivkah pa je bilo kar nekaj primitivcev, ko se se šli nizke udarce. Včasih odreagiram tudi s humorjem (kot je tisto o plezanju in vrveh, vendar brez zlobe). Ne smete zamnjati načelnosti in pokončne drže z zateženostjo. Seveda, vsaj pred bralci Pozitivk bi bilo kulturno, da bi naredila midva premerje, kajti na koncu lahko priznava, da je zmagala Fredijeva ljubezen in njegovo preprosto srce. Lepo se je obnašati v presežni drži tolerance in pokazati, da smo omikani, človeški. Lahko si preberete moj prispevek na moji spletni strani "Odnos avtor - bralec", kjer obravnavam takšen primer, ki pa ni edini. To mora počivati v lastnem zavedanju. Fredi se bori za ljubezen, moj aktivizem je pa v tehtanju in ko kakšna stvar prevesi na pozitivno stran, jo bom gledala in zagovarjala s te strani. Jasno je, da kjer so ljudje, je tudi napuh in so napake. To je vsa poanta. To ne pomeni, da nisem kritična do določenih stvari, ne želim biti pa buldožer in razidralna, žaljiva in izničevalna. To ni v moji naravi. Skrajne oblike karcerizacije in implementacije nasilja z rožljanjem z besedami in samo z enimi argumenti ni pravi način in je do drugih žaljiv. Tisi protireligijski članki razkrivajo dejstvo, da so nekateri sovražno razpoloženi in generirajo sovraštvo tudi na druge. Veliko je v njih jalovega in etabliranega obstreljevanja s prevladujočimi klišeji in pretiravanji , ki izhajajo iz polpreteklih praks. To početje pokaže jalovost meril, ki naj bi definirala racionalnost in utemeljitev neke objektivne misli. Slog pisanja je sovražen in to me moti. Mene n.pr. ne moti, da ste vi ali da je postal teolog Hoblaj ateist, moti me nenehno generiranje in potenciranje in drezanje v neko zavest posameznkov, kar deluje kot nasilje. Upam, da ste me razumeli. Ali se vam zdi prav, da nekdo posiljuje ljudi z normirano družbeno zavestjo n. pr.naj ne krstijo otrok, naj se v cerkvi ne poročijo, itd. Ali ni to njihova pravica, kot je vaša pravica, da to urejate izključno po civilni liniji. V življenju se je treba naučiti tudi na stvari gledati z določeno širino. Iz tega težkega moralnega položaja, v katerem se svet nahaja, bo zelo težko najti način, da se rešimo. Tu je treba odpreti vsem možnostim pot do uresničitve dobrega, saj ga je na tem svetu žal, zelo malo. Vsi skupaj se utapljamo v krivicah in vsaki dan je težje. Odnos do vrednostnih kriterijev za življenje vodi samo po eni poti, kot Fredi pravi, po polti ljubezni, odpuščanja in tolerantnosti. Hvala za dobro mnenje o spletni strani. Mojemu izdelovalcu strani sem pa sporočila, saj me zelo moti, da je na Internet eksplorer stran razrezana in da se zlivajo barve. Pozdrav Tatjana

Tatjana, narobe sklepate. Jaz nisem ateist, verujem v boga, ampak v boga, ki ga nosimo v srcu. Prejel sem tudi vse tri zakramente in sem torej tudi poročen cerkveno. Ampak s časom, ko gledam, berem in dojemam stvari drugače, sem si ustvaril svoje mnenje o RKC. Ali ste videli kardinala Rodeta na televiziji, vsega okitenega z zlatom, ki poziva ljudi, da je treba živeti skromno. Mi je šlo kar na bruhanje od licemerstva. Preberite si knjige Opus dei in Hitlerjev papež. Jaz nočem nikogar in tudi nikoli nisem nikogar nagovarjal, da ne sme hoditi v cerkev. Povem le svoje mnenje, kaj si mislim o tej inštituciji. Hja, glede Fredija pa se mi zdi, da se človek malo heca z vsem skupaj, ker nihče normalen ne more pisati tolikokrat Ljubi Bog ljubi in se venomer ponavljati. Jaz ga v bistvu ne jemljem resno. Opažam tudi, da včasih pozabi na svojo mariborščino, ker, ko je začel pisati komentarje, je deloval pol pismeno. Sem celo pomislil, da se za psevdonimom fredi skrivate vi in se malo šalite. No kakorkoli, fredi zame ni kredibilen.

Pips, bom skušala odgovoriti pragmatično, saj življenje terja od nas, da ločimo hruške in fižol, če hočemo sebe razumeti. Že v preteklosti je bilo tako, da je mit pomagal človeštvu, da je preživelo. Dejstvo, da je človek preživel, je bil dokaz o obstoju božanstev, ki sta jih nasledila kultura, etika, morala, religija in znanost, s katerimi se sedaj ubadamo. Ni problem kakšnega Boga častimo, problem nastane, ko hočemo Boga umoriti, kot je storil Friderich Nietzsche, ker človek potrebuje mit. Vendar pri mitih obstaja razlika ene ustvari človek, da preživi, drugi se sami okličejo za mite, da prijejo drugim kri. Staro vedno vsiljuje svoj zakon novemu. Na mesto božanstev, ki so pomagali človeštvu preživeti, se pojavljajo novi miti, ki človeštvo ali če hočete upanje človeštva v odrešitev, uničujejo in ga oropajo dostojanstva, ker nosijo v sebi stare napake.. Ko govorite o določeni instituciji, govorite o ljudeh. Nekateri izmed njih hočejo nadomestiti Boga in pridobiti vlogo mita, biti čaščeni. Nihče pa mi ne more reci, da so v kakšni instituciji samo dobri in samo slabi ljudje, ki so ukradli Bogu žezlo in hočejo vladati. S takšnim radikalizmom, bi lahko obsodila ves svet ali pa ves svet povzdignila in zaslepila recimo Boga. Zakaj ne znamo ločiti dobrega od slabega? To je prvo vprašanje. Zakaj je toliko posluha pri ljudeh, ko naštevamo slabo in tako malo posluha, ko naštejemo dobro. Mnogi narodi dajo dobremu človeku priznanje, ga pohvalijo in nagradijo. Mi Slovenci tega ne znamo. Iščemo samo slabe strani v vseh stvareh. Ali je to naš narodov značaj? Drugo vprašanje: V tem trenutku ne vidim problema v kardinalu g. Rodetu, ki velja za posebneža v svojih izjavah, ki jih je treba sprejeti z zadržanostjo, temveč je problem v tem, da skačejo na plano novi miti, ki pa ne bodo pomagali človeštvu preživeti. V tem je razlika. Trenutno sta dva mita (+xy novih), ki imata v oblasti kar 1/3 slovenskega proračuna. Novi miti pleteničijo v svojo korist. To ni ničesar novega. Etika in morala sta utrpela težko poškodbo in mi ljudje to nekako stoično prenašamo in toleriramo, kot da se nas ne tiče. Država se je osamosvojila, a ne brez novih mitov, ki pijejo narodu kri. Povejte mi, kdo na tem svetu je še tako pravičen, da bi raztolmačil ta svet in kaos, ki v njem vlada? Ali se vam zdi pravično, da sta si n. pr. dva človeka ali nekateri ljudje brez dela prisvojili premoženje, ki so ga zaslužili vaš ded, oče in vi? . Streha etike in morale je ostala brez stebrov in se nam bo vsaki čas zrušila na glavo, če ostanemo brez temeljev. Stebrov ni, so odstranjeni, streha lebdi v zraku in ostali bomo še brez temljev. Temelji so pa vrednote, da znamo prebuditi v človeku tisto, kar je v njem pozitivnega, dobrega, tisto drobtinico kruha, ki omogoča sožitje in ljubezen med ljudmi. V svojih prizadevanjih, da bi to dobro iskali in uresničevali, sem se oprla na človekove pravice (ne zagovarjam le pravico do veroizpovedi, temveč vse človekove pravice), čeprav izgleda pojem že nekoliko izrabljen, ker mu ljudje pripisujejo različna merila za vrednotenje.. Iščem tisto paneceo, ki bi ozdravila to svetovno bolezen. Iščem v svetu, pri ljudeh in kjer koli tisto kar je dobrega, odrešilnega, vrednostnega kjer koli in pri komer koli, zato ne obsojam. Delitev na dobre in slabe ali če hočete najslabše, se mi ne zdi za nobeno institucijo in za nobeno skupino ljudi, ki na kakršen koli način deluje, primerna. Povsod boste našli pozitivno in negativno, vse tiste napake, ki jih ima človek. Zato nisem za kategorično zavračanje vsega, kar ljudje delajo, če delajo koristne in dobre stvari.. Na svetu je malo dobrega in to naj deluje in živi, če je le mogoče. Glede knjig, ki jih omenjate, bi rekla, da je sta prav težko oboleli in poškodovani etika in morala omogočili nastanek reproduciranja kulture zla in negativizma. V zgodovini poznamo obdobje nihelizma, ki se nas tudi danes poloteva. To stanje pove, da je postala kultura pisane besede arogantna in da se je kultura razcepila na tisoče in tisoče 'kultur'. Kultura je vedno način organizacije življenja in odnos do njega, ki se je vedno prav razumel kot človeškost. Ta je najpomembnejša komponenta življenja. Prvi velik podvig kulture je bil izgon bogov z Olimpa, ki so nečistovali, spletkarili in sleparili, se kitili z zlatom in jim ljudstvo ni bilo mar. To so bili ljudje, ki so prebivali v svetem kraju na grški gori Olimp in so se morali umakniti z nje. Kulture so se vedno prečiščevale in tudi dandanašnja je deležna prečiščevanja, Cerkve niso nobena izjema, čeprav so nekatere ostale nepremične, n. pr. islamska, o kateri pa nihče ne spregovori, čeprav bi bilo prav, da bi se tudi njej, ki marsikje prodira v pore življenja kaj reklo. Spet slovenski značaj! Če pogledamo samo naše vsakdanje življenje in komunikacijo je tako, da redkobesedni Lario zahteva kulturo molka, retorik Fredi kulturo ljubezni, Pips zahtevo kulturo kritičnosti, Tatjana kulturo zaščite človekovih pravic, vsi skupaj zahtevamo kulturo prepira, od življenja ogoljufani politično kulturo, povzpetnik in novodobni bogataš kulturo molka o njegovem premoženju, želodčni bolnik kulturo obnašanja za mizo, televizijski gledalec kulturo branja, igranja, petja in najemnik stojnice, ki prodaja zelje in klobase pa kulturo podjetništva. In tako se je razcepilo življenje na številne kulture in vsaka hoče svoje spoštovanje. Ni pa mogoče biti kulturni, brez strpnosti do vseh teh številnih kultur. Zgodovino kulture in njene korenine, iz katere je rasla smo zavrgli, kot neuporabne, nove nismo iznašli in tako se vrtimo v začaranem krogu med kulturo in nekulturo z njenimi akterji, pozitivnimi in negativnimi ljudmi. In kaj nam preostane? Preostane nam le eno, da usmerimo našo pozornost v tisto kar je dobrega in pozitivnega, skušamo to negovati, razvijati in ceniti. Torej biti pozitivisti.. Kar zadeva Fredija pa mislim, da je kredibilen, ker on verjame v ljubezen in Boga. Fredi je človek z imenom in priimkom in pogosto me po meilu preprosto pouči in pove kaj je prav in kaj ni. Ob tem pa ne pozabi priložiti kakšne slike, rože ali kaj podobnega, da bi razveselil bližnjega, ker ga ljubi. Sprva sem mislila, da je jehove vere, ker nekatere izmed njih poznam in vem kako delujejo. To so v bistvu znotraj srečni ljudje, da bi jim lahko vsak zavidal. Vendar Fredi je tako kot večina nas Slovencev, katolik, ki rad preučuje Biblijo in iz nje črpa modrost in svojo sposobnost razvijanja ljubezni do drugega. Fredi ima v marsičem prav, saj ni potrebna ne vem kakšna znanost, da je človek dober in ljubeč. Lep pozdrav Tatjana

Draga Tatjana, Znano je, da se - ne le ljudje in med njimi ne le pesniki, temveč vsa živa bitja - bolj ali manj zanimamo za to, ali se kdo odziva na naše izražanje. Odzivi zunanjega sveta ponujajo našemu notranjemu svetu njegovo zrcalno podobo. Iz nje razberemo odnos zunanjega sveta do našega lastnega odnosa do sveta. V obliki "obrnjene podobe" si spodaj lahko preberete moj odziv na vašo pesem. Moj odziv izhaja iz spoznanja, da vse - razen prve in zadnje - črke, ki sestavljajo zapis besede lahko obrnemo po mili volji, pa bomo še vedno zlahka dešifrirali pomen iz tako zapisane besede. Zanimivo, kajne? Treoj: ------------ Z glaesbnim bloeskm naj mi sihti pziljoo iz rok. Čaka jih žrčaea pot, dčieča fnoldiust. Vnoj rčdee žgčareea cvtea. Vsa sem čtnuo snepva, mgiačna, po kpjalaich ičaztekjoa se v bedese, ki os vzlee sntjae iz dšue in ga pajgolao na jseksene ltise, ki ljdbieo med noebm in zlmjeo. Ldbeijo kot mnjhaa čsuvta za vas. ------------- P.S. Tatjana, všaa pseem se mi je zldea nasdve lkujba.

G. Samo, pozdravljeni! Pomešane črke - vendar besedilo je res še vedno berljivo. Ne vem zakaj je sicer to dobro. Vsaka napaka, ki jo zasledimo v besedilu zmoti ritem dihanja. Pišemo in beremo z vdihi in izdihi. Pravilno pisanje in branje nas torej nauči pravilno dihati in občutiti. Tudi poezijo. Dandanes tako maličijo jezik, kaj vse si nekateri dovolijo. To pačenje gre do skrajnih meja. Ko odteka naša srčna kri skozi pero, teče iz materinske ljubezni, ki nas je naučila prvih besed in materinščine. Takšno bojišče črk v besedah spodbuja "mularijo", da se še bolj pačijo, razgrajujejo in kvarijo naš lep slovenski jezik, namesto da bi ga negovali in ljubili. Jezik hoče misli in pisave, ki lažje dihajo. Kaj nam bo sedaj še jezik zbolel poleg duš? Neko blogovsko sporočilo navaja: Raksizave Unezirve v Cadmrgbiu so pazoklae, da ni pombemno v kašnekm vstenrm rdeu se pjavojio čkre v bsedei, dloker sta na pvaerm mtseu pvra in zjadna čkra. Osatle so lkaho pešomane, pa je tsekt še vndeo brelijv,saj mžognai ne breejo vskae čkre pebosej amapk bsedee v celtoi. Zares veleumno! Sedaj imajo tudi šole hitrega branja, vendar kaj bo človek odnesel od takšnega branja knjig je pa spet vprašanje. Pravilna slovenična pisava je dokaz in izkaznica kakšen je tudi v resnici človek, ki piše z napakami. Jaz menim, da so te raziskave temelj za nove teorije kičastega pačenja, od katerega se raje distanciram. Nekaj besed in že vidimo pred sabo roko - skropucalo na papirju in nobenega obraza. Vam je bila moja pesem ljubka, meni popačena pa ne. Nisem jo za to napisala. Zakaj bi delali iz pesmi trpeči dragulj. Ta moj kotiček ni mesto za esperimente z razkuštranimi lasmi. Lep pozdrav in veliko ustvarjalnega razmišljanja Tatjana