William Shakespeare Soneti

10 Taji, da ljubiš koga – že spodobnost terja; Kako bi le, ko se požvižgaš celo nase! Verjamem rad, da marsikdo za tabo umira, a da ti za nikomer, pač tudi pozna se: v tebi taka ubijalska mržnja vlada, da celo sebi škodiš brez omahovanja, ko ti ni mar, da čudoviti dom propada, ki moral bi želeti, da se vdilj ohranja. Spremeni svoja pota, da lahko jaz mnenje: Naj ima sovraštvo od ljubezni lepši stan? Res bodi mil, kot milo je tvoje vedenje, ali vsaj ljubezniv do sebe, to najmanj: na ljubo meni sebe drugega naredi sebi; lepota živi večno, v tvojem ali v tebi.