Nuška Golobič1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Pa si se skrilo sonce za žalostne veke večera. Si me ožgalo je bolelo me zaskelelo zaslepilo za večno oči. Pa sem te čakala v novem jutru da vzideš prepodiš senco nemira, da izgine dvom. Si se le nasmejalo grozeče neurje poslalo. Tako me božajo kapljice kot moje solze, ki jih več ni manjka mi toplina tako kot opeklina boli, pa saj ne zamerim moje srce ti vedno oprosti. Se morda enkrat vrneš... z žarki obsvetiš zemljo V upanju da me spet najdeš boš takrat morda zajokalo in bo zalilo zemljo, pa bo ljubezen vzcvetela meni v slovo.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

8

Mirjana Gabrovec
Nuška! Prelepo. Dovoli, da te primem za roko, stopim bliže, te objamem, da občutiš, da bije srce tudi zate. Lep pozdrav!
danaja...
Odgovor na komentar: Mirjana Gabrovec
Nuška … v naravi najdeš odsev skrite bolečine, odsev pričakovanja, drget hrepenenja, svojega iskanja … najdeš sebe In sonce vedno znova vzide. Objem. Danaja
Ajda
Odgovor na komentar: danaja...
Nuska, dotaknila se me je tvoja pesmica, otozna, po drugi strani pa polna upanja, da posije sonce, ti posusi solze in prinese lepsi jutri. V pesmici me je pa "zmotilo" le to, da vse pripises soncu...kot da je on tisti glavni krivec za nevihte, za solze..mislim, da temu ni tako. Sonce se je le skrilo za oblaki, morda ni smelo ali moglo sijati dovolj mocno, da bi posijalo skozi oblake, ki so grozili... le zakaj le sonce? Ob tem razpredanju se mi je porodila misel, da v zivljenju ni vedno le ena stvar, katero bi lahko "okrivili", je vedno skupek, ki botruje ....nenazadnje tudi mi sami doprinesemo, ker si za trenutek zelimo, da se sonce skrije, da lahko nase solze privrejo na plan...kaj vem... no, morda v svoji pesmici nisi bila tako "zaprmejdus" nastrojena proti soncku...samo meni so se utrnile taksne misli... lep pozdrav, ajda
Salamander
Odgovor na komentar: Ajda
Nuška, naj se ti vedno smehlja sonček, ker si ti sama en sonček! lp Salamander ...
ivi bohorč
Odgovor na komentar: Salamander
Vedno ko vstala znova boš se ti nasmehnilo jutanje bo sonce. Ko tvoj pogled do njega segel bo ti znova v srčku bo toplo. Ko podala se prek zelene ti boš trate svežo rosico vsrkala boš vase. Spet vesela,nasmejana boš boš vmladem stiku nežnosti povsod. Lepo se imej pa kar tako veselo naprej Lp.Ivi
Nuška Golobič
Odgovor na komentar: ivi bohorč
S O N C E - U P A N J E Se opravičujem za pozen odgovor. Se bom na tem mestu zahvalila vsem, tudi Weridnessu za pesmico, ki mi jo je namenil nekje drugje. Aljaž Hvala:) in hvala tudi vam vsem skupaj in vsakemu posebej za prijazne besede:) V pesmi je Sonce Upanje. Upanje, ki mi včasih pojenja. Upanje v to, da je svet lahko lep. Z ljubeznijo in spoštovanjem do sebe in drugih, enako in drugače mislečih. Lepa beseda lepo mesto najde in čisto vsak človek ob lepi besedi začuti prijetno energijo v sebi. G. Ljudmil je to lepo opisal na podlagi dogodka, ki ga je doživel. Prijeten dan vam želim Nuška
Lucignolo
Odgovor na komentar: Nuška Golobič
BRAVO NUŠKA...:) Lepa pesem sončni žarki, radi se jim prepustimo, da nas napolnijo z novo energijo, pa čeprav le za kratek čas. Včasih znajo prebuditi optimizem, povrniti voljo do se lahko bojujemo skozi vsakdan, predvsem pa nas opomnijo, da za vsakim dežjem vedno posije sonce. ...le tako naprej... lp, Peter
Nuška Golobič
Odgovor na komentar: Lucignolo
Aja ti si pa pri meni:) Vem da je tako... drugače ne gre...sicer pa vse ima svoj čar...na nek način. Danes sem sončkasta po zaslugi Sončka ampak zdaj moram pa res spat, zjutraj moram zgodaj vstat:) Vse lepo...naprej...in nazaj...:):)
Prejšnji članek na to temo

Ker te ljubim...