Sneženi mož

Utihnilo skrivnostno šesestenje listja, izginil čas kresnic čarobnih, privlačnih barv jesen nas obdarla, se hladu, zimi nekam skrila Snežink nešteto je hotela da nasuje, da hrib in dol v belo obleče in obuje, da v belo bo odela, otrok razveselila, a le z mrazem, s negom manj gostila. Snežak je skromen, beli mož, na glavi lonec star, z metlo v roki, korenček nos mu, otrok ne moti, stoji ponosno, tik ob bregu, poti. S sanmi otrok, igraje v smehu vse vrešči, navzdol po bregu sanka, se jim mudi, da radosti v zimskih naužije vsak kar se da, skopuških hladnih zim, premalo je snega....