Bili smo skupaj, na dializi, v šestici sobi naši. Vsi se zdravili, a hkrat vsi trpeli, tudi lepega kaj skupaj smo preživeli. Ko pa smrt posegla spet je med nas, nam skupaj spet zaustavil se korak. naredil se cmok, je v naših Grlih, prikkril bolečino nas srca. Vedno znova nas preganja misel, da naslednji bo spet kdo iz med nas, ko moral bo zastati naš pogumi spet korak. Oj življenje, kako si kratko, če bolan je kdo od nas, in spet znova vedno znova vsakokrat ob smrti vsem zastane, spet korak. Ivi Bohorč
#Poezija
Slovo
Skupnost Pozitivk
Komentarji
5Pozdrav Najdihojci in Platani:::
pesem je pisana po resničnem dogodku.Pred nekaj dnevi mi je preminil,prijatelj,in sobolnik,ter osebni znanec mojih staršev.Ob hudi bolečini njegove smrti se mi je utrnila ta pesem ,ki je še kako povezana z mojim vsakdanjikom.Tudi jast upam,da se mi bo nekoč le uresničila tista največja želja,da dobim novo ledvico.To je edino upanje mojega preživetja.Upam da bo vsem uspelo in da bodo nekoč,bolj zdravi.Obema vračam objem in vroč poljub tople sončne nedelje.
Ivi, en stavek se mi zdi tako absurden, še posebej, če ga zdravi reče bolnemu. pa ga bom vseeno napisala: vse se zgodi z razlogom. Verjetno sovražiš to slišati. Jaz sem zadnjič slučajno (zaradi nakupa mobija) vstopila v stanovanje tetraplegika, ki slika z usti, je vodja dveh podjetij, izdal je dve pesniški zbirki in knjigo Govorica telesa. Benjamin Žnidaršič. Od tistega dne veliko mislim nanj. Ta absurdni stavek je izrekel tudi on. Za otroke je pred mnogimi leti nabiral češnje in padel z drevesa. Sledila je dolgoletna groza, dokler ni nazadnje kljub vsemu ali pa zaradi tega, kar je doživel, postal to, kar je. Človek, ki se vsede v srce, če ga srečaš. Želim ti najboljše, želim ti ledvico in bom mislila nate. Hvala za objem in poljub, vračam!
Hvala Platana Lepo se imej in lep sončen dan še naprej.
Ivi, je pesem pisana po resničnih dogodkih? Imela sem sorodnika na dializi, sodelovala v tej hudi bolezni. Res je hudo. Ampak od takrat me pogled na smrt več ne preplaši, kosem gledala njegovo spokojno lice, sem še bolj verjela v to, da je rešen vseh spon in vezi... Trpijo tisti, ki ostanejo. ko bi se le lahko pripravili do tega, da svoje ljube spustimo tja gor, ne da bi jih nase vezali z vezmi bolečine...
Dobro jutro Ivi
Žalostna je tale pesem. Žalostna, ker je resnična. Kot smrklja sem si zamislila, da sem predebela. Hujšala sem tako, da eno dolgo določeno obdobje nisem nič jedla. Ob prvem koščku hrane, me je vrglo. Zaradi želodčnega krča in kupa ostalih težav, sem pristala v bolnišnici. Na internem. Vsako noč je tam nekdo umrl. Da se mi je mešalo, mi ni treba praviti. Prisegla sem si, da bom jedla, da bom vse, samo da pridem živa tam ven. Z mano, jasno, sploh ni bilo hudo. Bila sem na cevki in vsake toliko me je prišel kdo od osebja opomnit, naj jem. Ostali so pa umirali. Noč za nočjo. In če pomislim, jaz sem imela muho, ljudje so pa zares bolni. Zelo pogumna si, Ivi. Osebno ti želim, da bi kmalu ozdravela, okrevala in bila brezskrbna. Kajti le, ko doživimo nekaj, na kar nimamo vpliva, kakor je bolezen, potem gledamo na vse ostale težave z drugačnimi očmi. Upam in prav iz srca ti želim, da bi se res kmalu razrešile vse tvoje težave in boš nekega dne zdrava.
Objem zate Ivi.
S.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Ljubezen
