V daljavo neznano. Nazaj k naravi. Prvinskost, instinktivnost. Klic divjine in davnine. Kaj ima ta čas ponuditi? Postavi te v dogajanje. Te izpije, izmozga, do dobrega zdela, vzame ti vse, izkoristi do obisti, do zadnje kaplje znoja, do poslednje ure in do poslednje utrujene misli. Prihajamo, da si pomirimo dušo, pomladimo srce. Izpregli smo, da si zbistrimo misli, odvržemo odvečno navlako, se osvobodimo spon, rešeni kalupov, se upremo klišejem, zmagamo v bitki s časom, si postavimo nova merila, kot to dela elita in nam ni mar, če je spet kdo izven naših pravil neuvrščen ostal. To je stvar slovesa, kot da odprejo se nebesa in izbira je velika, vseh nas se tiče, da nikoli več ne bomo veljali za Nemaniče. Danijela Premzl
#Poezija
Sloves
Skupnost Pozitivk
Komentarji
1Primerjava:
ZAKAJ
Toliko prahu se dviga,
z zemlje,sekundo v minuti
melje.
Umazanije naš planet
trpi,videti tegob teh
konca ni.
Odplak v vodah naših,
tisoče biljonov - miljard bakterij
tam živi.
Zakaj se to dogaja
s tem daleč smo od raja.
VETER
Veter piha čez doli,
prinaša sapo mrzlo mir.
Hladi mi potno čelo,
od vročine mi telo zardelo.
On,ki prežene vse skrbi,
ki naravo v hipu spremeni.
Lahen mrzev ali razbesnel,
vidim veter kot odsel".
Veter,vedno me navdihne,
v novo upanje potisne.
Veter kje si ti?
Meni rahlo se že spi.
Lep dan od Ivi
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Od vprašajev do vijolic
