Slon v porcelanu...

Priznam, bil sem neroden, kot slonček v porcelanu sem bil, ko sem te prvič 'dobil', mi je bilo, kot da sem se ponovno rodil. Z Boča sva šla, bilo nama je vroče od poti, napora, rinil sem vate, te prosil, svoj rilček bi rad ti dal v tvojo nebeško tišino. Sprva nisi hotela, ne mene, ne njega, rilčka, ne slončkovega, mojega lulčka, korenjaka, kot si kasneje dahnila. Res sem bil čisto iz sebe, ko sem vate prav narahlo porinil lepega, strumnega 'pimpeka', bil sem kot slon, ki je v družbi lepote, kristala.