Tu s teboj sem, ne joči še ti z menoj….ne bom, solzo skrij..posuši jo v mojem objemu, mojo otri s poljubi; nikar obžaluj nekaj, kar ne živi dolgo…..za vselej, v nama umre in takrat odide v svet pozabe, ljubezni .zgodovine; kot roža…vrtnica, kot nagelj, ki cvete v prsti revni…čustvih najinih, srca hladnega se oprijema……usahne, kot planinke korenine vrh strmin… planin..gora; vem, sam bom s srčno bolečino, saj le z lune žarkom vame, v dušo mojo prinašaš…..injiciraš misel hrepenenja, zato ne bom te čakal, le v nočeh osame bom imel te, sanjal, ne »trudi« se, dovoli, da tudi one izginejo.
#Poezija
Tu s teboj sem...

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Materinski predpasnik
