Sanje

Le kaj bomo s tolikšno količino neba. Za sanje potrebujemo noč, da se izprazni oko. Sanje zvodenijo. Odtekajo in zalivajo nebo. Nebo je koža sanj. Čaka, da dan razsvetli nočni privid, ki so ga sanje stkale v temi. Sanje so projekcija duha z neizpolnjenimi željami dneva. Zvezde so biseri neizsanjanih ljubezni. Sonce je sedež njihove zgostitve. Sanje so odluščeni del noči. So galerija slik v očesu. Nebo je naročje človekovih pravljic. Je zategli zvok hrepenenja in ležišče upanja. Nebo je neizmerno. Razmnožuje mladiče vzdihe in kropi nočne plime sreče z dežjem. Tako mogočno je in veliko, da mu teža sanj udira streho. Sončnica je v temi sklonila glavo in sanjala, kako sonce hoče razširiti svoje kraljestvo v njenem cvetu. Na nebu se prerivajo tudi sanje zapuščenih psov. Izgubljena ptica v preletu sanja, da bi poletela še višje v nebo in se nazobala človekovih sanj.