Ne bova si dopovedovala, da vse, kar je med nama, so sanje bile, da skrita v njih sva prebivala, se v njih zatekala in ljubila. Sanje sva sanjala ponoči, jih izsanjala, se ljubila z zaprtimi očmi, spala, prepuščala se drug drugemu, meže, s čustvi. Pod soncem se ljubila, v senci dneva sva, si gledala v oči, iskala se, si želela drug drugega, se strastno jemala in dajala. V sanjah ni laži, ne sprenevedanja, v njih ne prebivajo demagogi, v sanjah Venera, boginja, jagode deli, sanjajva sanje malena, da se nikoli več ne prebudiva.
#Poezija
V sanjah ni laži...
Skupnost Pozitivk
Komentarji
4Hej Kanika, lepo pozdravljen,
Tvoju pjesmu pročitati a ne opaziti,
da si do uha i više zaljubljen, stvarno bi bio
slijep. Tako to ljepo pišeš, nadam se da tako
i doživljavaš i da je obojestransko.
Neka te ljubav vodi i nosi kroz tvoj život,
preko brda i planina, preko rijeka i dolina.
Sve ljepo,
Dunja
Dunjo deklica, hvala za komentar. Vesel sem, da mi pripisuješ nekaj tako lepega, tako vzvišenega, po drugi strani, 'garaškega' stanja duha-uma. Ne nisem zaljubljen, kod kriči iz mojih pesmic. Sem pa imel v mladosti nekaj neuspelih zvez. Vse so mi pustile, na neki način, določeno razumevanje, dojemanje ljubezni.
Lepo od tebe, da v mojih pesmih najdeš nekaj, kar bi lahko bilo tudi tvoje, saj so tvoje pesmi polne čustvenih nabojev, polne hrepenenja po nežnosti in razumevanju življenja.
Ves sem bil razbit, na prafaktorje, na kolenih,
se nisem pobral, čeprav sem poskušal,
ni šlo, se trudil, sem na kraju obupal,
da o sredincih malo vem, sem spoznal, kaj šele o ljubezni…
Verz iz moje pesmice je trago komičen, po svojem, vendar je resničen.
Dunjo vesel sem, da lahko prebiram tvoja dela, saj je to način, da preizkušam sebe koliko razumem svet v katerem še živim in verjetno, saj želim si, še bom en čas. Hvala ti !!
lp, fp-Kanika
Izpovedno, predvsem kot želja za nečim nedosegljivim, ko berem ostale pesmi, kot nekaj iz česar veje obupna želja za nečim dragocenim, nedosegljivim...Vsekakor močno izpovedno...
Kanika lepo, predvsem pa, da bi se željeno povrnilo, da se ne bi vračalo le v sanjah...
Jože
Jože, saj poznaš tisto :"upanje umre zadnje". Hvala Ti za komentar.
Kod sem že nekje omenil, moj stil pisanja, razmišljanja v njem, je v veliki meri tragičen, nostalgičen in ne nazadnje, patetičen. Vzrok temu je v tem, da življenje sprejemam, vedno takšno kod je, črno belo, ne v mavricah-barvah. Vse ostalo je od vsakega posameznika odvisno kako si zna urediti, da mu je lepo in ne nazadnje, da z svojim uživaštvom ne škoduje sebi in svojim okoli sebe.
lp, fp-Kanika
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Sedaj sva isto...
