Ali je...

Le v tem trenutku Ti resnico povem, Le zdaj, ko sem popolnoma brez… strahu, Vem, nič nimaš zame niti kruha drobtine niti pogleda po strani niti poljuba v omami. Sem, kot ranjena ptica, letim, da bi padla, da bi se v past tujca nenadoma se ujela. Ti nič ni mar, kriva moja je zmeda. Vsevednost je včasih s krutostjo druži. Ti, le uživaj - dokler pas ne zožen. Oče, si vedel, preden sem šla, da ne bom našla ljubezni večje kot ta, ki sem jo tam – pri tebi spoznala, in z upanjem v duši sem odvihrala. Brati so moji v slepilu živijo, (zdaj vsak ima svojo – »trgovino« - adijo,,,) Le po ponosu zdaj hrepenijo. V sebe zaljubljeni, to je obup. To je neznani mi zemeljski strup. Zveličanje v glavah, kot rosa po travah. Napuh in grobost – je njihov stalni gost. Oče in Ti, ki si mi nekaj obljubil, vidva sta edina in srcu mila. Peljita me tja, kje sem doma. Kje moj kristal, kje sem v miru spala. Je ljubezen na tem planetu? Vse to - le besede, ki živijo v poetu, ni tam in ni tu - Ni v tem svetu vse sveto - le veto le to leto to .