Potapljam se v bistvo temne noči, Zazrem se v nevidne njene oči, Tavam in iščem, blodim, še hodim Po poti, kjer sreča nikdar ne spi... Le kdaj se zavem resničnosti te, Usoda igra to igro molče, Da samega sebe močno sodim Po drugih, ostalih, ki "le" žive...
#Poezija
Tavanje v resničnosti
Skupnost Pozitivk
Komentarji
3Weirdness!
Prijetna pesem. Mi je zelo všeč.
Hodimo po poti sreče, a še zmeraj nas dohiti občutek, da nam nekaj manjka. Da zmoremo občutiti globlja in močnejša čustva, ter hkrati dati del sebe drugim kot izpolnjeno celoto.
Lep pozdrav!
ne sodi sebe na tak način
Morjemorje
Napak si me razumela. Sebe, ki sem srečen, sodim po drugih, ki to niso, ki "le" žive, a ne živijo zares... Vegetirajo v svojem vsakdanu, in ne uspejo opaziti malenkosti, ki se dogajajo okoli njih, ne znajo užiti narave, ki jim je dana... Sončni zahod je zanje "le" sončni zahod, drevo "le" drevo, mimoidoči "le" mimoidoči, ki se jim mudi, kakor vsem ostalim...
Upam, da sem ti malce osvetlil moje sojenje samega sebe in ti prikazal zadevo na čisto drugačen način...
Lep pozdravček sreče, Weirdness
---
You don't know me, you don't know me at all...
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Parodija
