#Poezija

Prijateljstvo

Tatjana1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Odrešuješ me samote, prijatelj, pridi ogrnjen v pelerino svoje mehkobe. Vstopi vame z oblačilom studenca, k prinaša zlati vrelec luči iz medgrudja, kjer valuje zagon, rojstvo novega, žuboreče s svetlobo rastline. Vez svobode z upanjem, ptica notranjega prostora, sončnica jutra, zložene peruti, ki dihajo dušo prijateljstva.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

2

Tatjana
Pozdravljena Nuška, z medsebojnimi stiki obnavljamo vezi prijateljstva. Lepo je začutiti v sebi čustvo iskrenega prijateljstva, se prijateljsko družiti in se vzradostititi ob prijateljevem prijaznem pogledu, pozdravu in se prepustiti sproščenemu klepetu. Prijatelji so zares dragocenost. So kot kresničke, ki puščajo svoje svetle sledove v temi. Hvala za lepe misli, prijateljica! Prijazen pozdrav Tatjana
Nuška Golobič
Tatjana, Lepa pesem o prijateljstvu:) Res je. Vsako živo bitje potrebuje ljubezen prijatelja. Prijatelj je kot Sonce v najtemnejši noči in Objem v najhujši nevihti. Že z malimi dotiki nam lahko daje veliko. Prijeten večer Nuška:) --- Z Ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)
Prejšnji članek na to temo

Varuhinja kamna