#Poezija

Pretoki

Tatjana1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Zariše se globinska črta. Od mehkega k velikemu soncu. Od malega mišljenja k absurdu. Igra v igri. Briljantni valček plešočega čebeljega roja. Gibanje časenja. Glasnost, ki se raztoči po koži in izcedi v koren kakor Bachovi pasijoni. Zvonki odmevi, ki pripadajo Ahilovi peti. Pestovanju spomina. Prehodi v iskanje duše. Pretoki. Nastopanje pomenov, soočenje živega z neživim, ko se sestaneta odločitev in posledica. Prisluhi. Nameni. Naključje in tvorba duha. Preigravanje, sledenje, pritrjevanje. Občutek, zapis, vizualno dejanje. Koda. Nov smisel. Misli šelestijo in se nasmihajo, prebujene s šumom kakor vonj starega rokopisa ob dotiku. Simfonija videnja, občutenje tipanja. Igra z vžigalicami. Encimi prebliska. Perverzno občevanje z drznostjo. Refleksiranje luči v prihodnost. Svetlobna odbojnost zgodb o odmaknjenih svetovih, ki ponikajo navznoter kot gostolenje preludija. Ozvočen odmev. Bitna določenost. Zvenenje sotrudništva s stvarjo. Oživljanje. Beljenje časa. Risanje korenin jezika v drevo. Zrak poln vonja po prsti in rasti. Gostija duše pod ogrinjalom stopljenih sončnih senc. Dež rosi, vse se pretaka.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Amerika, Amerika...