Poznam, vse to poznam

Ponudi čokoladico, ona nič. Pa potem še drugič in tretjič... in stotič. Se razplamti, zagori in zagrabi. V prazno dlan. Kaj ti pa je? Saj ničesar tu ne ponuja se... Bil je le privid nekega soparnega dne... Novih moči v nov dan se hiti, vse v življenju je krasno, imamo daleč naokrog najlepšo fasado, jasno. Kaj hočeš še več? Zlorabe se vrste... Kdo pa sploh hoče resnico? Kaj bi sploh z njo, glavno da se maske nosijo! Naj ne pride do kakega nesporazuma, ker ni dobro okrog hoditi brez uma. Živijo, oj, živijo na svet za naslednjih tisoč let. Zbogom, my dear!