Na divjem črnem vrancu odjezdila sem to noč nazaj do jezera Ljubezni. Puščavski pesek se je dvigoval od silnega nemira pozabljenih sanj. Zvezde so sijoče mi padale na dlan, še mesec je prišel in jaz sem segla vanj. Zaobjela sem kristalno čisto vodo, na gladini spet uzrla tvoj odsev. Zaprla sem oči ko v mislih se je čas sunkoma vrtel in tišina mi je podarila pravljice odmev.
#Poezija
Povratek nazaj
Skupnost Pozitivk
Komentarji
4Nuška, zelo lepo. Vsak se včasih vrača nazaj, ti pa si to tako doživeto opisala. Včasih res občutimo zvezde na dlani in sežemo po mesecu....Hvala, da si me spomnila na taka potovanja. Pravijo, da je treba živeti tukaj in zdaj, ampak imeti takega vranca, ki te od časa do časa ponese do jezera ljubezni, bi sama prav rada imela. Hvala, da si nam ga posodila!
Platana:)
V veselje mi je:) Kar je moje - je tvoje.
Lepo sem imej in večkrat v zvezde poglej
če me najdeš tam, objemček ti dam:)
Evo in tudi tu:)
Objemček&pozdravček zate
Nuška:)))
---
Z Ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)
Puščavski pesek se je dvigoval od silnega nemira
pozabljenih sanj.
zelo lepa misel...puscavski pesek spi....prebudi ga nemir...nemir pozabljenih sanj in vzvalovi v svoji mogocnosti...
lp, ajda
Ajda:)))
Eno lepo dobro jutro ti želi Nuška ravno zbujena iz pozabljenih sanj, kjer se je dvigoval puščavski pesek in jaz sem segla vanj:)
Uživam ob jutranji kavici, upam da tudi ti.
Pozdravček zate:)))
---
Z Ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Živ žav
